Sortiranje smrekovega lesa

Sortiranje lesa na gozdni cesti oziroma deponiji lastniku gozda omogoča uspešnejšo prodajo. To velja še posebej za večje količine lesa, ki naj bodo prilagojene potrebam kupca. Neglede na standard pri odkupu, les načelno sortiramo glede na kvaliteto, debelino in sortiment. To nam tudi omogoča lažjo preglednost pri elektronskem prevzemu lesa, nadzorovanju količin in morebitne špekulacije pri klasifikaciji lesa.

Osnovno pravilo pri sortiranju lesa na gozdni cesti je, da mora biti les dobro izdelan, predvsem je potrebno upoštevati pravila krojenja z ustrezno nadmero, odstraniti je potrebno ščetine ter hlode obvejiti tako, da veje ne štrlijo iz debla. Slabo izdelan hlod pri večji ponudbi lesa na žagah takoj pade v slabši kakovostni razred.

V zasebnih gozdovih se pri odkupu lesa uporabljajo različni standardi kakovosti, zato se je pri kupcu potrebno pozanimati, kateremu predelovalcu bo les prodan.

Slovenski predpisi so nekoliko bolj ohlapni, Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti republike Slovenije pa bolj ali manj povzema klasifikacijo iz Avstrijskih trgovskih uzanc (ÖHU).

1.Merjenje lesa

Merjenje lesa lahko poteka pri prevzemu na deponiji, v primeru neposredne prodaje na žago, pa merjenje poteka elektronsko na žagi. V tem primeru lahko kupec dobi direkten obračun z žage, kamor je bil les prodan. V primeru da kupci merijo les ročno, lahko prodajalcu izdajo skupen obračun za sortimente, ki so bili prodani neposredno in za tiste, ki so bili izmerjeni ročno.

Les merimo na sredini hloda, upoštevan pa je premer brez skorje! Odbitek skorje je odvisen od premera hloda, Avstrijske trgovske uzance pa vsebujejo tablice s priporočenim odbitkom. Na žagah les pred izmero najprej olupijo, šele nato izmerijo, zato lahko nastane razlika med ročno izmero in elektronsko izmero, vendar običajno ne bi smela presegati 1,5% skupnega volumna.

Nadmera znaša najmanj 1% dolžine sortimenta, v vsakem primeru pa priporočamo najmanj 6 sm in največ 20 cm! Nadmera hlodov prve kakovosti debeline nad 45 cm mora biti najmanj 10 cm!

Najmanj, kar mora lastnik preveriti, je število prodanih sortimentov, zaradi opaženih goljufij pa priporočamo tudi ročno izmero lesa na gozdni cesti. Navsezadnje je to pomemben podatek tudi za izvajalce gozdnih del!

2.Les za slovenski trg

Pri slovenskih žagah potrebujejo vse kakovostne in debelinske razrede lesa, posebej pa se je potrebno pozanimati za dolžinske mere. Na splošno tudi slovenski trg največkrat povprašuje po smrekovi hlodovini dolžine 4 m, v primeru prodaje za gradbeni les pa po navadi gre za vnaprejšnji dogovor in pripravo lesa že pri odkazilu.

Sortimenti debeline nad 45 cm in kakovosti A (z gladkim deblom in brez vej) so na slovenskem trgu načelno bolje prodani kot v Avstriji, kjer večinoma kupujejo les kvalitete A, B in C po povprečni enotni ceni.

Plačilna sposobnost slovenskih kupcev je zelo različna, plačilni roki pa so večinoma od 30- 90 dni. Ravno zaradi tega je domači trg manj priljubljen, ne pa nujno slabši od avstrijskega.

3.Les za avstrijski trg

V Avstrijo prodamo veliko večino lesa smreke iz Slovenije. Za prodajo na avstrijski trg je potrebno poznati nekaj osnovnih zakonitosti in sicer:

Prekupčevalci les večjih količin za avstrijski trg večinoma odložijo na vmesnih skladiščih in ga preberejo po kakovostnih in debelinskih razredih. V Sloveniji imamo sicer vpeljano sledljivost lesa, kljub temu pa na vmesnih skladiščih lahko pride do (ne)hotenih napak (menjave, izguba volumna itd.). Zaradi tega je priporočljivo les večjih količin sortirati že na gozdni cesti oziroma deponiji.

Sortiranje lesa po debelini: Avstrijske žage so pri svojem razvoju upoštevale proizvodno dobo enodobnih sestojev, pri tem pa so vpeljali finsko žagarsko tehnologijo. Prodaja debeline nad 50 cm je v Avstriji zelo omejena, nekatere žage (npr. Ofner), takšne hlode »ostružijo« do debeline 50 cm, nato pa hlod obravnavajo kot ostalo hlodovino. Odbitek pri ceni je običajno 10 EUR/m3.

Priporočamo, da les sortirate po naslednjih debelinskih razredih:

Sortiranje po kakovostnih razredih (Avstrijske trgovske uzance): Sortiranje po kakovostnih razredih je smiselno pri večjih količinah. Še najbolj smiselno je ločiti hlode, ki po kakovosti sodijo med celulozo in hlode z mehko rjavino, ki so po kakovosti celuloza. Na obračunskem listu so pri direktnem prevzemu lahko obračunani naslednji kakovostni razredi (v skladu z Avstrijskimi trgovskimi uzancami- ÖHU):

Okvirna ocena volumna lesa na skladišču

Če je les sortiran in zložen v skladovnice, tudi lažje ocenimo volumen. Približni izračun dobimo z merjenjem dolžine in višine zloženega lesa, kot je prikazano na spodnji sliki:

(vir: https://www.stmelf.bayern.de/wald/waldbesitzer_portal/054775/index.php)

Izmerimo posamezne višine (m) ter izračunamo skupno višino (npr. h1+h2+…+h7= 12,5 m); Znesek pomnožimo s sekcijsko dolžino (1m) ter dolžino hlodov (4m) ter pomnožimo s faktorjem 0,96.

Primer:

V= 12,5m*1m*4m *0,96=48m³

4.Pogodba o dobavi lesa

Lastnik gozda, ki prodaja les ter kupec lesa se lahko o prodaji dogovorita ustno ali pisno. Oboje velja kot sporazum oziroma pogodba, le da je pisni sporazum trdnejši in v primeru sporov na sodišču bolj dokazljiv. Pogodba mora vsebovati osnovne podatke o obeh straneh ter prodajno ceno in roke plačila. Kupec in prodajalec morata biti soglasna glede pravil pri odkupu (izmera, klasiranje, časovni roki), saj le tako ne bo prišlo do zamer ali celo tožb.

Priloga: primeri pogodb o odkupu

Veronika Valentar