Pred OM smo se predstavniki ZLGS sestali tudi z ministrico na MKGP go. Ireno Šinko.
Okrogla miza je bila dobro obiskana s strani lastnikov gozdov, čeprav je bila glede na prvotno predvideno udeležbo govorcev okrnjena.
Žal sta se govorca dr. Aleš poljanec ZGS in dr. Marko Kovač GIS zaradi neodložljivih obveznosti opravičila.
Udeležba je bila dobro podprta tudi s strani novinarjev.
OM je skušala osvetliti začetek "razgirnitve" 10 letnih strateških GGN in LUN
Govorca Franc Miklavčič ZLGS in Andrej Andoljšek KGZS sta podala osnovne argumente, zakaj je velikemu delu slovenskega gozda onemogočeno naravno pomlajevanje. Preštevilčna parkljasta divjad in še zlasti stalež navadnega jelena onemogočata naravno pomlajevanje in puščata tudi sicer velike škode na gozdovih. Kako je mogoče, da je prišlo v Sloveniji do takega neravnotežja v gozdu kot ekosistemu in zakaj niso 10 letni GGN in LUN tukaj usklajeni je resno vprašanje za stroko in odločevalce. Ob takem trendu rasti ali ohranjanja staleža se bo zgodil "drevesni genocid" na jelki, hrastu in tudi bukvi, kar se ponekod že kaže.
NA OM SO BILI SPREJETI ZAKLJUČKI, KOT NAPOTILO UDELEŽENCEM RAZGRNITEV GGN-LUN PO OBMOČNIH ENOTAH ZGS.
ZAKLJUČKI OM:
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije sta na okrogli mizi z naslovom Kakšen gozd bomo predali naslednjim generacijam, sprejeli naslednje zaključke:
- Z namenom nemotenega naravnega pomlajevanje se v naslednjih desetih letih na problematičnih območjih(osrednji prostor navadnega jelena), zahteva konkretno ovrednotenje v odstotkih, glede na sedanji dvoletni načrt zmanjšanje številčnosti navadnega jelena. Potrebno je jasno napisati v deset letne LUN, odstotek zmanjšanja populacije navadnega jelena.
- Če želimo zmanjšati populacijo navadnega jelena tudi v osrednjem prostoru , kjer je v načrtu razvidno, je zmanjšanje za število rodnosti na leto ,in še dodatno število, da obrnemo krivuljo, k zmanjševanju populacije navadnega jelena.
- Z namenom vzpostavitve z okoljem uravnoteženega staleža jelenjadi se zahteva postopno ukinjanje zimskega krmljenja in zmanjšanje skupnih količin krmljenja,
- Zaradi zagotavljanja stabilnosti in odpornosti gozdov morata jelka in hrast na za njih primernih rastiščih ostati glavni drevesni vrsti zato je potrebno njuno objedanje in delež v mladju prikazovati ločeno in ne združeno v kategorijo iglavcev in listavcev,
- Območja nezaželene prisotnosti posamezne vrste divjadi je potrebno dosledno upoštevati na način, da se pri odstrelu ne določa vnaprejšnjega pokrivanja z kategorijami živali, ki tam še niso prisotne,
- Zaradi usmeritve sonaravnega gozdarstva je potrebno neavtohtono divjad v naslednjih desetih letih izločiti iz narave.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije pričakujeta, da se bo predloge in zahteve lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bodo podane na javnih obravnavah obravnavalo ločeno in jim pripisalo večji pomen kot pripombe ostalih deležnikov.
Prispevek govorca ZLGS Franca Miklavčiča:
AGRA 2022 GORNJA RADGONA
Okrogla miza ZLGS v nedeljo 21.08. ob 12. uri
Kakšen gozd bomo zapustili zanamcem?
Govorec na OM za ZLGS : Franc Miklavčič, član UO ZLGS
UVOD
Za odgovor in lažjo predstavo preglejmo nekaj dejstev.
Na travniku se letno kosi 2 – 4 krat.
V gozdu za eno obhodnjo delajo 3 – 4 generacije (100-150 let)
Napake so težko popravljive in zahtevajo veliko časa.
DEJSTVA
Ker čas v gozdu teče počasneje poglejmo nekaj zgodovinskih podatkov.
V zapisih izpred 100 let najdemo podatek, da je največ škode kmetovalcem povzročal zajec (Lovec 1912 št.2). Ne srnjad, jelenjad, divji prašiči ali zveri, ampak – zajec.
Slovenija pozna dva avtohtona rastlinojeda parkljarja, srnjad in gamsa.
Obe vrsti sta sposobni samostojnega preživetja, brez dodatnega krmljenja.
O jelenjadi, kot tretji avtohtoni divjadi, lahko govorimo samo na Snežniško-Javorniškem področju, skupaj s sosednjim Gorskim Kotarjem, kar potrjujejo rezultati raziskovalnega projekta Varstvena genetika jelenjadi (BF 2007).
Predniki današnje jelenjadi so bili na slovenskem naseljeni konec 19. stoletja, in sicer:
- Dolina Kokre leta 1888
- Puterhof-Jelendol pri Tržiču leta 1894
- Haasberg-Planina pri Postojni leta 1895
- Leskova dolina-Snežnik leta 1899
- Lukanja na Pohorju leta 1900
- Ter Smolnik, področje Šumika na Pohorju leta 1963 in 1964
Kozorog je bil naseljen med leti 1890 – 1896 v Tržiču (Podljubelj), leta 1953 v Kamniški Bistrici, ter leta 1965 v Dolini Trente (Zadnjica)
Muflona so sredi 20. stoletja naselili na več lokacijah po vsej Sloveniji
Damjak pa je bil najprej naseljen leta 1965 v oboro na Kočevskem, kasneje pa še na več lokacijah po Sloveniji.
Od zgoraj naštetih alohtonih (neavtohtonih) živalskih vrst je samostojnega preživetja, brez dodatnega krmljenja, sposoben samo kozorog. Vse ostale vrste - jelenjad, muflon in damjak za svoje preživetje v naravi rabijo dopolnilno zimsko krmljenje.
Količina položene krme v zimskem času je leta 2020, po podatkih navedenih v Lovsko upravljavskih načrtih, znašala kar 1,660.000 kg voluminozne krme.
Tisoč šeststo šestdeset ton sena, silaže in krmne pese.
Poleg tega je bilo divjadi položeno tudi 850.000 kg močnih krmil (koruze, ječmena in pesnih rezancev).
Za lažje računanje recimo da divjadi polagamo dodatno hrano dobrih 5 mesecev (166 dni), kar znese 10.000 kg sena, silaže in pese dnevno.
Poleg tega je bilo položeno še več kot 5.000 kg koruze, ječmena in pesnih rezancev vsak dan. Vse to zato, da ta divjad sploh preživi.
ŠTEVILČNOST
Pri številčnosti se bom osredotočil na jelenjad, saj število damjaka in muflona, po evidencah, zadnja leta upada in je v primerjavi z jelenjadjo zanemarljivo.
Točnega števila jelenjadi ni mogoče navesti. Pomagamo si lahko z dvema podatkoma - letnim številom odvzema in z rezultati popisa objedenosti v gozdovih.
Številčnost odvzema je pri jelenjadi od naselitve naprej stalno naraščala, od petletnega obdobja po vojni (1949 – 1953, 61 kom letno), do obdobja 1989 – 1993 ko je bil odvzem 2248 glav letno. Po tem letu se je spremenil način načrtovanja (načrtovalec), posledično pa se je odvzem zmanjšal za več kot 500 glav jelenjadi letno na 1703 kom v obdobju 1994 - 1998. (Miran Hafner, Jelenjad 2008)
Po letu 2000 pa sta številčnost jelenjadi in posledično tudi odvzem, pričela skokovito naraščati. Tako je leta 2020 odvzem znašal 7996 glav jelenjadi, leta 2021 pa že več kot 9000.
V petindvajsetih letih (1995 – 2020) sta se število in odvzem jelenjadi na slovenskem povečala za več kot petkrat.
Iz evidenc vidimo, da leta 2020 ni bilo več Lovsko upravljavskega območja kjer ne bi bilo odvzema jelenjadi. Tudi v Slovensko-Goriškem (1 kom) in Ptujsko -Ormoškem LUO (7 glav),
kjer pa jelenjad vsekakor nima statusa avtohtone divjadi.
Iz teh podatkov vidimo, da sedanje strokovne podlage za upravljanje z jelenjadjo vodijo v nenadzorovano in neobvladljivo večanje številčnosti, odvzem pa za naravno reprodukcijo zaostaja za približno eno četrtino.
POPIS OBJEDENOSTI
Drugi način ugotavljanja številčnosti divjadi so popisi objedenosti gozdnega mladja, katere izvaja Zavod za gozdove. Popisi se izvajajo že dlje časa, zadnji štirje popisi, leta 2010, 2014, 2017 in 2020 pa so bili izvedeni po isti metodi, zato so rezultati tudi primerljivi.
Kot zanimivost naj navedem, da rezultate prvih treh popisov lahko najdete na spletu, rezultatov popisa 2020 pa na spletu ni. Objavljeni so bili samo v sklopu letnih lovsko upravljavskih načrtov.
Rezultati teh popisov so za predele, kjer je koncentracija jelenjadi največja, katastrofalni. Ta področja so Osrednje in Zahodne Karavanke, Jelovica in Pokljuka, popisni enoti Snežnik in Javorniki na Notranjskem, enoti Rog in Goteniško pogorje na Kočevskem, ter Pohorje.
Lokalno pa je močna objedenost prisotna tudi na desnem bregu Save v Zasavju, Polhograjskem hribovju in Cerkljanskem, tudi Beli Krajini, na področju Šumika na Pohorju in v Posočju.
Na teh območjih je v višini mladja do 15 cm pravo razkošje in pestrost vseh drevesnih vrst. Nekatere izginejo že do višine 1 metra, pravo sliko stanja pa se pokaže v višinskem razredu 100 – 150 cm. Na tej višini iz mladja izginejo vsi plemeniti listavci, jelke, bori in macesni ter vsi hrasti. Ostanejo samo smreka, objedena bukev in za vzorec mehkih in trdih listavcev. To je vsa »ponudba« gozda, katero je divjad prepustila v nadaljnje gospodarjenje lastniku gozda.
Kako si stroka po tem drevesnem genocidu predstavlja jelovo bukove gozdove brez jelke, ne vem, bodo morali povedati sami. Jelovih rastišč je v Slovenskih gozdovih približno 20% celotne površine gozdov (214.415 ha).
Popis zajema samo škode zaradi objedanja mladja do višine 150 cm, nikjer pa niso zajete poškodbe v drogovnjakih zaradi lupljenja in popolna popašenost vznika, tako da do mladja sploh ne pride.
Kot zanimivost naj navedem, da so področja največje objedenosti precej skladna z mejami Lovišč s posebnim namenom.
Naključje?
Ob takih rezultatih bi pričakoval, da alarmi zvonijo vsaj na naslednjih naslovih:
- Zavod za gozdove Slovenije
Kot glavni načrtovalec, in ustanova, kateri je naložena skrb za sonaraven razvoj slovenskih gozdov, bi moral odreagirati že ob rezultatih prvega popisa. ZGS ima »škarje in platno« v rokah zadnjega četrt stoletja in odgovornost za sedanje stanje je prav njegova.
Tako pa se je številčnost jelenjadi, v času njegovega načrtovanja, povečala za več kot 5 krat.
- Zavod za varstvo narave
Ko ustanova, kateri je naložena skrb za varstvo narave, ne odreagira pri drevesnem genocidu, ko iz gozdov izginjanjo jelke, hrasti, plemeniti listavci, bori in macesni, se postavlja vprašanje, če sploh opravlja delo, za katerega je bila ustanovljena.
Kako naj gozdovi brez hrastov in borov odreagirajo na pričakovano spreminjanje klime in otoplitve?
- Stroka: fakulteta in gozdarski inštitut
V Zbornikih gozdarstva in lesarstva zasledimo večje število strokovnih člankov na temo ohranjanja jelke na jelovih rastiščih. Pogrešamo pa javno predstavitev rezultatov raziskav v odnosu jelka-jelenjad. Tukaj navedeni podatki bi imeli popolnoma drugačno veljavo in težo, če bi jih predstavil avtor raziskave, oseba z akademskim naslovom, kakor nek mali skrbni lastnik gozda. Piščanci se oglašamo, ker petelini molčijo.
- Slovenski državni gozdovi in Metropolitana
Dva največja posamična lastnika slovenskih gozdov pozivamo, da še bolj proaktivno zagovarjata in zahtevata izboljšanje zmožnosti gozdov za naravno pomlajevanje. To pa zahteva večjo uravnoteženost med GGN in LUN in s tem zmanjšanje staleža parkljaste divjadi in še posebej navadnega jelena.
- Lovska zveza Slovenija
Po zakonu o divjadi in lovu je upravljalcu lovišča naložena obveznost povračila škode, katero je povzročila lovna divjad. Sistem prijavljanja in uveljavljanja škod v gozdovih je tako nedodelan, da statistično več škode povzročijo ptice pevke kakor jelenjad.
Kot zanimivost naj navedem, da nobena od zgoraj naštetih ustanov ni podala pripomb na Dvoletni LUN 2020 – 2022 in predlagala povečanja odvzema. Lovci so podali predlog za zmanjšanje odstrela.
Kam pelje nadaljevanje sedanjega modela upravljanja z jelenjadjo najlepše kažeta naslednja dva podatka:
- V osnutku Gozdno gospodarskega načrta za GGE Jelendol je podatek, da je bilo leta 1970 v lesni zalogi 24 % jelke, leta 2020 pa je jelke še samo 5,7 %. V mladovju pa že leta ni nobene več. Povečuje se delež smreke, pada pa tudi delež bukve. Povedati je treba, da je to ena od lokacija, kjer je bila konec 19. stol. naseljena jelenjad in kjer je koncentracija le-te največja.
- Zbornik gozdarstva in lesarstva 90 (2009) navaja podatek o drevesni sestavi pomladka gozdnih sestojev (BONČINA /DIACI / JONOZOVIČ 2003); po podatki ZGS je bil delež jelke v pomladku z višino od 30 – 150 cm v dinarskih gozdovih na Postojnskem gozdnogospodarskem območju le 1,1 %, čeprav je bil delež jelke v lesni zalogi višji od 30 %. Podatek je iz leta 2003, ko je bilo jelenjadi vsaj 3 krat manj kakor danes. Z večanjem številčnosti se stanje sigurno ni izboljševalo.
Tukaj pogrešam tudi odziv nevladnih organizaciji, financiranih iz proračuna RS.
Ko gre za posege v populacijo volka in medveda, ki nikakor nista ogroženi vrsti (številčnost še nikdar v zgodovini ni bila tako visoka), spremljamo pritožbe na izdane odločbe za odvzem, ob genocidnem odnosu do drevesnih vrst, ko izginjajo jelke, plemeniti listavci in hrasti iz naših gozdov pa se sploh ne oglasijo. Je pa res, volk, medved in ris prinašajo denar, jelke, hrasti in plemeniti listavci pa ne.
ZAKLJUČEK
Predstavil sem z dokumenti podprta dejstva sedanjega stanja v naši gozdovih.
V javni obravnavi so Desetletni gozdno gospodarski in lovsko upravljavski načrti območnih enot Zavoda za gozdove. Smernice razvoja slovenskih gozdov in upravljanja z divjadjo za naslednje desetletno obdobje.
Kaj pogrešamo v predlogih 10 letnih načrtov:
- Nikjer ni zapisana konkretna številka za koliko se načrtuje zmanjšanje staleža jelenjadi. Ohranjanje odvzema na sedanji višini še naslednja štiri leta ne omogoča znižanje staleža, kajti sedanji odvzem ne dosega reprodukcije.
- V načrtu mora biti točno zapisan cilj, za koliko se bo zmanjšalo zimsko krmljenje. Deset ton voluminozne krme dnevno ne vodi v zmanjšanje številčnosti.
- Odvzemi v območju neželene prisotnosti jelenjadi so bili doslej številčno neomejeni, z odstrelom košute je bilo potrebno pokriti samo jelena 5+ (LUN 20 – 22 za Gorenjski LUO). V predlogu ki je v javni obravnavi, pa se od upravljalca zahteva predhoden odvzem 1-3 osebkov mulaste jelenjadi, od tega vsaj ene junice ali košute, pred odvzemom jelena 2+. To pomeni neomejeno širjenje jelenjadi na doslej neposeljena področja, kajti v prvem valu so vedno samo mladi samci, košute in teleta se pojavijo šele leta kasneje. Odvzemi v območjih neželene prisotnosti morajo biti številčno, starostno in spolno neomejeni, če je jelenjad resnično neželena.
Tako da se bo, z blagoslovom ZGS, genocid nad posamezniki drevesnimi vrstami nadaljeval. Na žalost. Osnutke desetletnih načrtov najdete na spletnih straneh Zavoda za gozdove, in vabljeni, da jih pregledate, se udeležite javnih razgrnitev in podaste svoje pripombe.
Kakšne gozdove bomo zapustili zanamcem, je bilo vprašanje na začetku?
Poglejmo še enkrat glavna dejstva:
Da nekdo več kot pet mesecev divjadi polaga 10 ton sena, silaže in pese, ter 5 ton koruze, ječmena in pesnih rezancev dnevno vedoč, da mu bo ta ista divjad v naslednji 7 mesecih v gozdu pojedla vso jelko, plemenite listavce, hraste, macesne in bore, oprostite, tega kmečka pamet ne razume. To je zavestno uničevanje drevesne zasnove.
Kdor koli to počne ni dober gospodar z gozdom, oziroma to počne v tujem, v svojem gozdu tega zanesljivo ne bi.
Zavod za gozdove Slovenije se zelo rad pohvali z desetletja trajajočim odličnim upravljanjem z gozdovi, pozablja in zamolči pa vpliv divjadi na mladovja.
Leta 2014 je naše gozdove prizadejal žled, v naslednjih letih pa še lubadar, tako da so ogolele velike površine. V preteklosti so se take površine pomladile po naravni poti.
Tudi sedaj se bodo, samo v mladju bodo manjkali plemeniti listavci, jelke, macesni in bori, v nižinah pa hrasti.
Take gozdove bomo zapustili zanamcem.
Za konec še ena, na videz skromna želja.
Želja nas malih in skrbnih lastnikov gozdov je, da odločevalci ustvarijo take pogoje, da bo iz letošnjega semena jelke in plemenitih listavcev v naslednjih 50 letih, do leta 2070, uspelo kateri od teh mladik prerasti višino enega metra.
Tudi na področju prisotnosti jelenjadi.
Op.: Prispevek in predstavljena dejstva govorca Franca Miklavčiča na OM je hkrati tudi uradno stališče Zveze lastnikov gozdov Slovenije
