Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) bo imela naslednje leto 30 let.
Naše poslanstvo je zastopati lastnike gozdov in hkrati v interesu lastnika zagotavljati
optimalen dohodek z pravico gospodarjenja in odločanja glede trajnostnega in
večnamenskega sonaravnega gospodarjenje z gozdovi. Zastopanje interesov
izvajamo tako na državni ravni kot preko CEPF na ravni EU.
Aktivno sodelujemo v evropskem projektu SMURF (Horizon Europe), ki razvija
poslovne modele za majhne gozdne posesti, plačila za ekosistemske storitve in
digitalna orodja za lastnike. V okviru projekta SMURF bomo organizirali delavnice
in terenske oglede o gospodarjenju z gozdovi in prilagajanju na podnebne
spremembe.
Vse o projektu SMURF lahko najdete na: https://www.smurfproject.eu/
Naša vizija je, da da vsak lastnik gozda vidi svojo parcelo kot vir dohodka in ponosa,
ne kot breme. Lastniki rabijo za to pomoč tudi na drugih nivojih, ne le v okviru
strokovnega odkazila temveč tudi pomoči pri organizaciji sečnje in prodaje lesa, saj
je preveč malih lastnikov zaradi slabih izkušenj pri sečnji in prodaji prenehalo z
gospodarjenjem.
Izzivi trajnostnega upravljanja zasebnih gozdov
V Sloveniji ima gozdove v lasti okoli 450.000 ljudi, povprečna parcela pa je manjša
od 3 hektarjev. Zaradi drobljenja, pomanjkanja znanja in visokih stroškov mnogi
lastniki gozdove opuščajo. Posledice so hitrejše širjenje lubadarja, vetrolomi in
izguba biodiverzitete. Mi zastopamo vse, od največjega do najmanjšega, čeprav se
moramo v prvi vrsti usmeriti na lastnike od 5 do 20 ha ki imajo redne donose in bi
morali iz vseh vidikov bolj aktivno gospodariti.
Podnebne spremembe prinašajo pogostejše suše, požare in nevihte, gozdovi pa se
nanje ne morejo prilagoditi brez aktivnega poseganja. Povprečno nizke odkupne
cene lesa in zapleteni postopki za posek dodatno odvračajo lastnike od dela v
gozdu. Letos se je situacija glede cen sicer nekoliko popravila.
Velik problem je tudi generacijska vrzel: mladi dedujejo gozdove, a nimajo interesa
ali znanja za gospodarjenje. Rabili bi stroje in opremo, s čimer se ekonomika hitro
podere. Kupiti gozdarski traktor in vitlo za 10 ha gozda pač ni rentabilno. Brez
sprememb nam grozi, da bo čez 20 let večina zasebnih gozdov neurejena ali
prodana tujcem.
ZLGS opozarja: brez aktivnih lastnikov ne bo mogoče uresničiti nobene nacionalne
ali evropske gozdarske strategije. Rešitve obstajajo, a potrebujemo poenostavitev
birokracije postopkov, združevanje za boljše dosežene cene lesa in večjo svetovalno
podporo predvsem majhnim lastnikom na področju ekonomike in trženja.
Rešitve za trajnostno prihodnost zasebnih gozdov
Zveza lastnikov gozdov Slovenije vidi rešitve v treh smereh: znanju, sodelovanju in
novih virih dohodka.
Prvi korak je izobraževanje – redne delavnice, demonstracije in digitalni priročniki
pomagajo lastnikom pravilno negovati gozdove in se prilagajati podnebnim
spremembam. To bomo upam da začeli ob pomoči ministrstva izvajati.
Drugi korak je združevanje: skupne nabave strojev, skupni nastop na trgu in lokalne
zadruge znižujejo stroške in povečujejo dobiček. Aktivnosti tega področja so
zahtevne in brez sodelovanja profesionalnih gozdarjev ne bodo izvedene.
Tretji korak so novi poslovni modeli, ki jih razvijamo v projektu SMURF: plačila za
ekosistemske storitve (ogljični ponori, ohranjanje vode, biodiverziteta), gozdarstvo
bližje naravi, izkoriščanje ne-lesnih produktov in gozdni turizem.
Gledano iz evropskega stališča predvsem naših zahodnih kolegov, je pomembna
predvsem poenostavitev zakonodaje in več samostojnosti glede odločanja s strani
lastnika. Brez samoiniciative namreč ni aktivnega gospodarjenja. V kolikor se lastnik
sam odloči bo to izvedel, v kolikor pa mu nekaj naloži država je izvedba brez
spodbud vprašljiva. Spodbude za gozdarstvo so iz leta v leto manjše. Odločba v
upravnem postopku je tako večkrat ovira kot pa da bi dajala finančno pomoč in
spodbujala proaktivno gospodarjenje.
Ob tridesetletnici bomo vsekakor pregledali prehojeno pot in kako se usmeriti v
prihodnost.
Več o projektu SMURF lahko najdete na https://www.smurfproject.eu/
