20 let v službi slovenskih gozdov
Zveza lastnikov gozdov Slovenije ob 20-letnici svojega delovanja poudarja ključno vlogo zastopanja aktivnega in odgovornega gospodarjenja z gozdovi. V dveh desetletjih je prerasla v vidnega sogovornika pri oblikovanju gozdarske politike ter pomembnega povezovalca lastnikov gozdov po vsej Sloveniji. Kot poudarja predsednik Rok Sedminek: »Gozd ni samoumeven prostor – zanj je treba skrbeti.«
Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) je v zadnjih dveh desetletjih prerasla v vidnega zastopnika aktivnega gospodarjenja z gozdovi, kar pomeni redno nego gozdov, pravočasen posek lesa, obnovo po ujmah ter skrb za njihovo dolgoročno zdravje, odpornost in gospodarsko vrednost. Njeno delovanje temelji na povezovanju več kot 20 lokalnih društev, ki predstavljajo pomembna stičišča znanja, izmenjave informacij in dobrih praks, ter na tesnem sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS).
Zveza je aktivno sodelovala pri oblikovanju in komentiranju vseh ključnih sprememb gozdarske zakonodaje, obenem pa si še naprej prizadeva za nujne sistemske izboljšave. V preteklosti smo uspešno preprečili številne nepremišljene odločitve, ki bi lastnikom oteževale gospodarjenje z gozdovi, ter utrdili načelo, da se o lastnikih ne odloča brez njih – kar je bil tudi moto našega drugega, žal že pokojnega predsednika Rajka Štefaniča: »O lastnikih se ne odloča brez njih.«
Novi predsednik ZLGS Rok Sedminek je ob tem izpostavil ključne izzive prihodnosti: podnebne spremembe in potrebo po bolj negovanih, odpornih gozdovih, vse večji pritisk obiskovalcev na gozdni prostor, pomen lesa kot domačega obnovljivega vira ter nujnost boljših zakonodajnih rešitev in zaščite lastnine. Opozoril je tudi na vse večjo škodo v gozdovih zaradi divjadi: »Le negovan gozd je odporen na ujme, zato je nujno omogočiti pogoje za aktivno gospodarjenje.«
Pomembnost našega delovanja dodatno potrjuje struktura lastništva gozdov v Sloveniji: približno 79 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, več kot 400.000 ljudi je lastnikov gozdov, ki upravljajo okoli 282.000 gozdnih posesti, povprečna velikost posesti pa znaša približno 3 hektarje. To pomeni, da je učinkovito povezovanje lastnikov ključno za trajnostno in strokovno gospodarjenje z gozdovi.
Eden od ustanoviteljev in častni član zveze, Jože Mori, je izpostavil predvsem izzive, povezane z razdrobljeno lastniško strukturo in potrebo po močnem skupnem zastopanju – tako na nacionalni kot evropski ravni. Opozoril je tudi na vse večje zahteve po sledljivosti lesa ter na nove priložnosti za lastnike, kot so turizem in razvoj dejavnosti, povezanih z gozdnimi proizvodi: »Ob tako velikem številu lastnikov je povezovanje nujno – le skupaj lahko učinkovito zastopamo svoje interese in izkoristimo nove priložnosti, ki jih gozd ponuja.«
Med pomembnimi odprtimi vprašanji ostaja tudi davčna obravnava sofinanciranja obnove gozdov. Gre za sredstva, ki jih lastniki prejmejo za sanacijo po ujmah ali za obnovo poškodovanih gozdov, kar po našem mnenju ni dohodek v klasičnem smislu, temveč vlaganje v ohranjanje gozdov kot naravnega bogastva. Zato menimo, da bi morala biti takšna podpora obravnavana kot ukrep v javnem interesu in temu primerno tudi davčno razbremenjena.
Tretji predsednik zveze, Marjan Hren, je opozoril predvsem na sistemske izzive: neustrezno poslovno okolje, ki otežuje uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov, pomanjkanje celovite strokovne podpore lastnikom ter razkorak med razumevanjem gozda med podeželjem in urbano javnostjo: »Lastniki gozdov ne potrebujejo le označevanja dreves za posek, temveč tudi znanje, ekonomsko podporo in okolje, ki omogoča odgovorno gospodarjenje.«
Poleg tega si prizadevamo za poenostavitev administrativnih postopkov, sistemsko vključevanje lastnikov v odločanje, večja ekonomska svoboda ter izboljšanje izobraženosti in usposobljenosti lastnikov gozdov. Ob tem pozdravljamo konstruktiven dialog s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavoda za gozdove Slovenije, čeprav imamo glede posameznih vprašanj tudi različna stališča.
Za dobro stanje slovenskih gozdov gre največ zaslug našim prednikom. Poudarjamo, da najboljše varstvo narave zagotavlja aktiven lastnik gozda. Vse funkcije, ki jih gozdovi nudijo družbi, je mogoče ohranjati le ob njihovem dobrem stanju. V zadnjih letih se soočamo z vse pogostejšimi ujmami, sušami in napadi podlubnikov ter z izrazitim staranjem gozdov. Že desetletja posekamo le približno polovico letnega prirastka, zaradi česar gozdovi postajajo manj odporni. Posledično delež sanitarnega poseka trajno presega tretjino, kar je najvišje med sosednjimi državami.
Zveza lastnikov gozdov Slovenije je tudi članica Confederation of European Forest Owners (CEPF). Na evropski ravni skupaj z lesarskim sektorjem skrbimo, da je slišan glas, ki poudarja pomen gozdno-lesne verige, kar je vse bolj prepoznano tudi v novi usmeritvi Evropske unije, ki spodbuja večjo uporabo lesa in drugih naravnih materialov namesto fosilnih virov v okviru politik za spodbujanje bioekonomije.
V času negotovih gospodarskih razmer in rastočih cen energentov posebej izpostavljamo, da slovenski lastniki gozdov razpolagamo z veliko zalogo kakovostnega domačega in cenovno dostopnega energenta. Obnovljiva lesna biomasa je bila v preteklosti pogosto zapostavljena, vendar pričakujemo, da se bo ta pristop v prihodnje spremenil.
V tem in v začetku prihodnjega leta vse lastnike gozdov čaka tudi uvedba evropske uredbe EUDR, katere cilj je zagotoviti, da les in drugi proizvodi ne izvirajo iz krčenja gozdov. Za lastnike gozdov to v praksi pomeni nekaj novih administrativnih obveznosti, vendar so bile dosežene pomembne poenostavitve. Trenutno je predvidena enkratna registracija v skupni evropski informacijski sistem, s katero se bo dokazovalo zakonit izvor lesa, še vedno pa potekajo prizadevanja za popolno izjemo poročanja.
